NAVODILA ZA IZDELAVO RAZISKOVALNE NALOGE

Šolsko leto 2019/20

NASLOV: Moji prvi poskusi v Pythonu (BRONASTO DRŽAVNO PRIZNANJE)

RAZISKOVALCI: David Paternoster, 6. a

MENTOR: Mateja Trampuš

KLJUČNE BESEDE: programiranje, Python, matematika, poštevanka

Z raziskovalno nalogo Moji prvi poskusi v Pythonu sem želel predstaviti svojo prvo igro v programskem jeziku Python.

V teoretičnem delu sem napisal nekaj o Pythonu.

V raziskovalnem delu sem predstavil igro, ki sem jo sprogramiral v programskem jeziku Python in so jo učenci 3. razreda uporabili za učenje, ponavljanje in utrjevanje snovi, ter rezultate ankete o igri, ki so jo izpolnili učenci.

Namen moje raziskovalne naloge je bil, da bi se sam preizkusil v programiranju, da bi izdelal igro, ki bi bila uporabna in bi jo lahko tudi nadgradil, da bi bila igra učencem v pomoč pri učenju, da bi jim bilo učenje ob igri lažje, bolj zanimivo.

Sprogramiral sem igro Poštevanka. Učenci 3. razreda so jo ocenili s povprečno oceno 4,65. Ob igranju so bili navdušeni. Igro so želeli igrati večkrat, da so si lahko izboljšali rezultat in čas ter se uvrstili višje na lestvici. Medtem ko so učenci preizkušali mojo igro Poštevanka, sem nadaljeval programiranje in igro nadgradil tako, da lahko učenci utrjujejo tudi računanje do 100, števila v angleščini in sklone pri slovenščini.


NASLOV: Domača naloga: da ali ne?

RAZISKOVALCI: Franja Jančar, 5. b; Pika Škerlavaj, 5. b

MENTOR: Mateja Trampuš

Ključne besede: domača naloga, učenec, starši

Domače naloge so vsakdanji spremljevalec učencev osnovne šole. Nekateri jih delajo radi, drugi ne. Nekaterim se zdijo potrebne, drugim spet ne. Zato sva se odločili za raziskovalno nalogo o domačih nalogah.

V teoretičnem delu sva napisali nekaj o tem, kaj je domača naloga, kje jo delamo, o vlogi učiteljev in staršev pri domači nalogi.

Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev in staršev OŠ Zadobrova. Dodali sva zapis učenke z disleksijo o domačih nalogah.

Namen najine raziskave je bil ugotoviti, če učenci radi delajo domače naloge, pri katerem predmetu jih radi delajo in pri katerem ne, če jih delajo redno, če se jim zdijo potrebne, če imajo težave in kdo jim pri tem pomaga.

Na vsa ta vprašanja sva dobili zanimive odgovore, ki sva jih predstavili grafično. Ugotovili sva, da največ učencev včasih radi delajo domačo nalogo. Starši in otroci menijo, da so domače naloge koristne, ker s tem ponavljajo učno snov, se učijo, utrdijo znanje. Največ učencev pri domačih nalogah nima težav. Večina jih za domače naloge porabi od 10 do 20 minut. Največ učencev meni, da imajo včasih veliko naloge. Starši pa menijo, da je domače naloge premalo, pogrešajo predvsem govorne nastope, spise in raziskovalne naloge.


NASLOV: Najljubši šolski predmet učencev OŠ

RAZISKOVALCI: Ela Mineja Lokar, 5. b; Lara Bertoncelj, 5. b; Freja Kumar, 5. b

MENTOR: Mateja Trampuš

Ključne besede: šolski predmet, najljubši, likovna umetnost, šport

Raziskovalna naloga z naslovom Najljubši šolski predmet učencev OŠ govori o šolskih predmetih, pri katerih učenci uživajo in o predmetih, pri katerih se učenci dolgočasijo.

V teoretičnem delu smo napisale, katere šolske predmete imamo v osnovni šoli in kateri so bili najljubši šolski predmeti znanih osebnosti.

Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev in staršev OŠ Zadobrova. Namen naše raziskovalne naloge je bil, da ugotovimo, pri katerem šolskem predmetu učenci najbolj uživajo, pri katerem najmanj, zakaj je temu tako in kaj o tem mislijo njihovi starši.

Na vsa ta vprašanja smo dobile zanimive odgovore, ki smo jih grafično predstavile. Ugotovile smo, da učenci in starši najbolj uživajo pri športu. Največ učencev se najbolj dolgočasi pri glasbeni umetnosti, starši pa so se najbolj dolgočasili pri zgodovini. Učencem in staršem so najbolj všeč predmeti pri katerih so aktivni.


NASLOV: Učenec s statusom športnika in prosti čas

RAZISKOVALCI: Živa Stoimenovska, 5. b; Laura Tesner Maselj, 5. b

MENTOR: Mateja Trampuš

Ključne besede: status športnika, prosti čas, učenec

Raziskovalna naloga z naslovom Učenec s statusom športnika in prosti čas govori o tem, koliko prostega časa imajo učenci s statusom športnika, kaj takrat počnejo, kako usklajujejo šport in šolsko delo.

V teoretičnem delu sva opisali, kaj je status športnika in nekaj o prilagoditvah učencev s statusom športnika.

Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev s statusom športnika na OŠ Zadobrova in intervjuja učenke športnice brez statusa.

Namen najine raziskave je bilo ugotoviti, kako status športnika pomaga učencem pri opravljanju šolskih obveznosti, koliko prostega časa imajo in kako ga preživijo.

Na vsa ta vprašanja sva dobili zanimive odgovore, ki sva jih predstavili grafično.

Ugotovili sva, da ima večina učencev s statusom športnika, status perspektivnega športnika, da večina učencev s statusom trenira rokomet, da ima status športnika več deklic kot dečkov in da imajo ti učenci manj prostega časa kot njihovi vrstniki. V prostem času pa se jih večina ukvarja s šolo in s športom za katerega imajo status.


Seminarska naloga:

NASLOV NALOGE: Človeška ribica

RAZISKOVALCI:  Jerca Klemenčič, 5.a; Lučka Klemenčič, 5.a, Ana Plut, 5.a

MENTOR: Maja Jeras

KLJUČNE BESEDE: živalstvo, jamske živali, človeška ribica

Seminarska naloga z naslovom Človeška ribica govori o največji jamski živali.

Človeška ribica je največji vretenčar v Evropi in edini predstavnik družine močerilarjev. Živi v kraških jamah. Po nekaterih ocenah lahko doživi tudi 100 let.

Je simbol slovenske naravne dediščine. Navdušenje znanstvenikov in širše javnosti nad tem prebivalcem slovenskega podzemlja traja že od odkritja dalje.

V Sloveniji živita dve podvrsti, navadni (beli) in črni močeril.

V nalogi smo zapisale značilnosti in opis jamske živali, zgodovinske najdbe, življenjski prostor. Zapisale smo tudi o ogroženosti živali v jamah, ki je zelo povezana z onesnaževanjem vode na površju. Zanimivosti smo zbrale v posebnem poglavju. Nalogo smo zaključile z zapisom o pomembnih dejstvih človeške ribice.


Šolsko leto 2018/2019

NASLOV NALOGE: Risanka kot učni pripomoček (SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE, DVODNEVNI NAGRADNI IZLET V ITALIJO)

RAZISKOVALCI: Manca Peternel, 6.a

MENTOR: Mateja Trampuš

KLJUČNE BESEDE: risanka, animacija, izdelava risanke, uporaba pri pouku

Raziskovalna naloga z naslovom Risanka kot učni pripomoček govori o izdelavi risank, vrstah animacije, risanki kot učnem pripomočku in programih za izdelavo risank.

V teoretičnem delu sem opisala, kako so nastale risanke, kaj je animacija, kako risanke vplivajo na otroke in predstavila enega od programov za izdelavo risank.

Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev OŠ Zadobrova in OŠ Milana Šuštaršiča ter staršev učencev OŠ Zadobrova. Izdelala sem svojo risanko, ki so jo učenci uporabili pri pouku.

Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali učenci radi gledajo risanke, ali starši in otroci menijo, da nasilne risanke vplivajo na vedenje otrok, ali bi starši dovolili otrokom gledati risanke dlje časa, če bi bile poučne, in ali bi bila snov učencem zanimivejša, če bi bila razložena s pomočjo risanke.

Na vsa ta vprašanja sem dobila zanimive odgovore, ki sem jih predstavila grafično. Nekatere hipoteze sem ovrgla, druge potrdila.

Ugotovila sem, da učenci radi gledajo risanke, ker so jim všeč. Gledali bi tudi risanke, ki bi jim pomagale pri razumevanju učne snovi. Starši menijo, da otroci gledajo preveč risank, čeprav so jih v otroštvu gledali tudi sami. Menijo, da nasilne risanke slabo vplivajo na otroke, bi pa njihovi otroci risanke lahko gledali dlje, če bi jim pomagale pri razumevanju učne snovi. Moja risanka je bila zelo uporabna pri slovenščini, nemščini in matematiki.


NASLOV NALOGE: Kako čisto?! (BRONASTO DRŽAVNO PRIZNANJE, DVODNEVNI NAGRADNI IZLET V ITALIJO)
RAZISKOVALCI: Manca Plut, 9.r
MENTOR: Beni Pavlišič
KLJUČNE BESEDE: Voda, bioindikatorji, vodne bolhe, čistost
POVZETEK NALOGE: Raziskovalna naloga z naslovom “Kako čisto?!” govori o čistosti vode in o testnih organizmih, ki to čistost lahko potrdijo.
V teoretičnem delu sem opisala, kaj pravzaprav je voda in kaj reka, zakaj je voda pomembna za življenje, kakšna je kakovost voda, onesnaževanje in čiščenje, kaj so bioindikatorji in teoretična podlaga o vodnih bolhah, ki sem jih uporabila tudi za poskus.
Raziskovalni del temelji na poskusu, ki sem ga beležila 7 dni na 24 ur. Pri tem sem vodne bolhe hranila na tri dni in vsak dan beležila njihovo stanje.
Namen mojega raziskovanja je bil, ugotoviti čistost vode in bližnjih rek v moji okolici.
Na podlagi izvedenega poskusa sem ugotovila, da so reke v naši okolici “čiste” oz. imajo ustrezne pogoje za življenje vodnih bolh, ki veljajo za pokazatelje čistosti rek in voda.
(Skupno 1.117 obiskov, današnjih obiskov 1)